Majhna pika, bela pika.
Pada mirno, pada tiho,
poje nežno pesem zime,
išče smisel, mine.
Otrok gleda, trepeče.
Že dolgo ni videl bele sreče.
Hoče, upa in želi,
da okepal bi najmanj tri.
Jaz pa - mirno čakam.
Čas beži, jaz pa - tudi.
Časa ni, mene - tudi.
Oh, ljubezen, kje si?
Ena močna, druga šibka,
ena pade, druga zgine.
Vsaka hitro mine.
Kaj pa jaz?
ŠTIRNA 
Znani obrazi dan za dnem hitijo,
ustavijo se v oazi, da kaj za žejo dobijo.
Prijazne besede usmerjajo poglede
v prijazno gospodično, urejeno in mično!
Tu sem zato, da vam strežem zlato,
da tešim vam potrebe, ko vas ženska ne …
Vse je že rutina za dva prislužena cekina,
pa vendar prihajam znova in znova
in, priznam, prav tu iščem svojega poba.
Že večkrat se je vnelo srce,
a v Štirni voda težko zavre,
zato sem še sama,
za šankom pa prava dama.
Pridi na eno pivo,
mogoče bo zanimivo!
Nekoč sem rada pisala. In pisala sem veliko. Vedno pa sem sovražila uvode. Kako naj začnem nekaj čisto novega, kako naj bralca pritegnem, da ne bo obupal nad branjem po prvih nekaj stavkih? Tudi danes se to sprašujem in glede na to, da ne pišem skoraj nič več, je to še toliko težje. Ker bi rada svojo včasih priljubljeno navado ponovno obudila, sem se odločila za blog.
Nad pisanjem me je navdušil gospod Jože Zadravec, profesor slovenščine v gimnaziji. Občudovala sem ga, ker je imel meni zelo všečen slog pisanja in govorjenja. V ure slovenščine je vedno vključil pravo mero humorja in med njegovo razlago so lahko zadremali le največji dolgočasneži. Jaz nisem bila med njimi, priznam pa, da sem velikokrat kar sredi pouka začela pisati. Ni mu bilo najbolj všeč, a mi je ponavadi pogledal skozi prste. 
Pisanje je zelo povezano z branjem, saj si s tem bogatiš besedni zaklad, poznavanje slovnice, izboljšuješ si slog in dobiš kakšno idejo. Uživam v branju dobre knjige, prav tako pa v branju zanimivih člankov, blogov, pisem. Sovražim pa sestavke, ki so napisani brez repa in glave, brez najmanjše slovnične pravilnosti in brez stila. Opažam, da so ločila nekaterim res nepomemben “dodatek”, zaradi katerega se jim ne zdi vredno izgubljati časa. Včasih bi ob branju kakšne revije najraje vzela rdeče pisalo in popravljala. Da, včasih sem po svoje čudna, pa kaj zato!
Tako! Stopila sem prve koščke ledu uvoda, jedra in zaključka prve objave. Obljubim, da se bom poboljšala…
