10.21.07

Korčula: Za 20 kun

Posted in Potopis at 11:14 popoldne od trmoglavka

Po moji približni matematični oceni je 20 kun enako 2,9€ oz. nekaj manj kot 700 bivših tolarjev. Kaj si lahko na Korčuli kupiš za ta denar?

- Uro internetnega dostopa pri skoraj vseh ponudnikih, ki sem jih našla. Najcenejši ti celo vrne 1kn (ni vredno omembe, da sem ga izbrala, čeprav je bil na računalnikih namesto Windows-ov operacijski sistem Linux). Ne vem, koliko to stane pri nas, a zagotovo ga vsaj v knjižnicah lahko za kratek čas dobiš tudi zastonj.

- Za 160 gramsko konzervo tunine Rio mare mi bi bila poleg bankovca 20ih kun ravno dovolj še tista kuna, ki sem jo dobila vrnejeno pri internetnem ponudniku. Drago! Če se ne motim, za nekaj več kot 3€ dobim štiri ta male konzerve Rio mare. Na srečo ima Konzum svojo različico, tako da sem si za ta denar lahko tunino privoščila 3x.

- 5 do 7 razglednic. Tiste neokusne z nešteto slikami so bolj poceni, ta lepe so pa malo dražje. Poceni. Zato sem jih veliko poslala.

- V večini restavracij bi za ta denar dobila juho in zeleno solato ali kakšno sladico ali pa dva kapučina. V prvem primeru bi bila moja lakota najbolj potešena.

- 15 minutni trajektni prevoz na bližnji polotok Pelješac in nazaj ali skupaj s kolesom samo v eno smer. Za časovno enako dolga vožnjo z vlakom bi pri nas odštela 3€, če bi imela s sabo še kolo pa 5,6€ v eno smer… Torej je vožnja (kolesa?) s trajektom poceni.

- Film v kinu.

Izmed omenjenih primerov mi je gotovo najbolj žal dvajsetih kun, ki sem jih porabila za ogled filma v kinu. Reklamni plakat za Oceanovih13 me je pritegnil zgolj z dobro igralsko zasedbo in z dobrim vtisom o prejšnjih dveh različicah. In za borih 20 kun sem bila pripravljena pogledati še tretjo.

V mestu Korčula nekakšen kulturni dom služi tudi kot kino. Sedeži sicer niso tako zelo udobni kot v našem Koloseju, a jaz sem glede tega zelo nezahtevna gostja, tako da je bil prvi vtis kar dober. Drugi vtis, da pred filmom ni reklam je imel dve plati: negativno, ker ne vidiš, kaj te pritegne, da bi kino obiskal nasledinjič, in pozitiven, ker ne izgubiš tistih pet minut kinematografskih oglasov.

Tretji vtis je naredil sam film. Trinajsterim bo na koncu sicer uspelo, a nič se ne dogaja! Če bi bila moški, bi kot negativno kritiko navedla tudi to, da v njem ne nastopa niti ena privlačna ženska. Edina, ki nastopa, je namreč kot plastična lutka, pa še lepa ni. Negativno piko na i pa je pripisala še slaba tehnika: podnapisi so bili tako svetli, da se jih je še v temnih scenah komaj videlo, v svetlih pa sploh ne. Popolnoma neprimerno za Hrvate, ki angleščine ne obvladajo najbolje (v večini šol je prvi tuji jezik nemščina). Iskalce šibkih točk korčulanskega kina pa je gotovo bodlo v srce tudi to, da se je sredi filma pojavila tehnična napaka, ki nam je privoščila petminutni odmor. Večine obiskovalcev pa niti ni preterano motil. Mogoče se je strgal filmski trak. Ampak če se ne motim, se to pri nas ne dogaja.

Poceni ali drago je torej zelo relativen pojem…

Permalink