11.22.07
Jaz, tehnik.
Kot ponavadi sem tudi danes vstala, ko so že vsi domači odšli po svojih opravkih, in kot ponavadi sem šla po zajtrku naložiti drva v peč, da mi ne bi ogenj (kot ponavadi) ugasnil. Vsakodnevno navado pa je presenetilo to, da v peči niti ni gorelo niti ni bilo sledi, da bi v zadnjih nekaj urah gorelo - torej mi ogenj ni ugasnil, ampak sploh ni bil zakurjen. Super, danes kurimo na nafto.
Ko sem se po dobri uri vrnila iz knjižnice in prišla v mrzlo hišo, sem začela dvomiti v svoj sklep. Dvom so potrdili tudi mrzli radiatorji. V redu, bom pa jaz zakurila. Pri skavtih sem bila vedno ekspert za kurjenje ognja, v domači peči pa je to še lažje, tako da mi je vzelo vsega skupaj 5 minut časa, da je dobro zagorelo. Nato sem na ogenj pozabila.
Sistem ogrevanja mi ni bil nikoli najbolj jasen. Če je vključena peč na nafto, se sama izključi, ko se hiša segreje na termostatu določeno temperaturo. Kaj pa, ko deluje peč na drva? Le-ta ne morejo kar na lepem nehati goreti! Da, zgodilo se mi je že, da sem jih naložila preveč, zaradi česar je zavrela voda. To zgleda tako, da v kurilnici čudno smrdi, piska in poka. Rešitev: na termostatu povečam temperaturo, da voda spet zakroži po ceveh in kmalu se situacija umiri.
Med kuhanjem kosila sem iz garaže zaslišala zgoraj opisane zvoke, le da so me tokrat presenetili, saj sem bila prepričana, da na ogenj nisem dala preveč in tudi nastavljena temperatura še ni bila dosežena. Na notranjih stopnicah v garažo me je pričakala mešanica dima in pare, ki sta uhajala izza tesnih vrat peči, slišalo pa se je tako, kot da bo vse skupaj eksplodiralo. Nisem si upala niti blizu, upala pa sem, da bo kuhajoča peč vzdržala še 15 minut, dokler pride Fotr iz službe na kosilo. Že dolgo me ni bilo tako strah in v napadu panike res nisem vedela, kaj mi je storiti.
Čas se je vlekel, a ko sem se le odločila, da si grem situacijo ogledat še od zunaj in vsaj odpreti garažna vrata, da gre para ven, sem bila spet presenečena. Vrata so bila odprta, gorela je luč in po desetih sekundah je piskanje utihnilo. Opogumila sem se in šla bližje, zraven peči pa je bil sosed, v tistem trenutku najboljši! Rešitelj! Rekel mi je, da je prišel pogledat, kaj tako piska, da se še k njim sliši, in seveda takoj opazil, kaj je narobe: Fotr je res vklopil peč na nafto (ki se pred mojim kurjenjem še ni zagnala) in zaprl ventil, skozi katerega greje peč na drva. Tako ogenj ni imel izhoda in je v dobre pol ure vse skupaj zavrelo. Hvala Bogu, da je pravočasno prišel. In Bog ne daj, da bi zakurila že zjutraj, zaklenila vrata in odšla. Najbrž ne bi kar tako razneslo hiše, peč pa zagotovo. Naftno gorivo pa je blizu……
Hišna katastrofa je bila preprečena v manj kot petnajstih minutah, jaz pa sem v tem času nekoliko obogatila svoje uporabno znanje, saj sem se naučila, kje in zakaj so razni ventili na peči in kam morajo biti obrnjeni, če hočem zakuriti, prav tako pa sem se odločila, da moram po vsakem odhodu od doma ključ pustiti nekje v bližini hiše… za vsak slučaj…
In čisto mimogrede moram omeniti, da je naš vaški zavetnik sveti Florjan, zavetnik pred ognjem. Kakšnih 40 let nazaj je pri nas že zagorelo, danes pa se je izkazal. 
PS. Če ti branje napisa nad vrati naše vaške cerkve dela težave: “Sveti Forjan wari nas ognja ponoči in čez dan.”
