Ko sem včeraj zjutraj ob 6.30 pri vremenski napovedi slišala, da je zunaj -10 stopinj, me je imelo, da bi šla nazaj v posteljo, dokler se še malo ne ogreje. Ampak obljuba, da se udeležim prednovoletne klubske MTB ture, mi zagotovo ne bi dala spati, zato sem se s težavo odločila, da jo izpolnim.
Vsako leto sredi decembra v Slovenijo pride plamen, ki ga prižgejo v Betlehemu, v kapelici, ki stoji na mestu, kjer naj bi se nekoč rodil Jezus. Poimenovali so ga Luč miru iz Betlehema (LMB). Pretekli vikend so jo skavti prinesli tudi v Slovenijo in kar hitro se je razširil naokrog.
Zadnje leto si redko dam okrog vratu skavtsko rutko, a kar iz navade vseeno organiziram skavtsko odpravo, ki odnese LMB na Snežnik. Če jo že nesejo na najvišji alpski vrh, mora biti mir tudi na najvišjem nealpskem. 
Svoj projekt “Na Snežnik v vsakem letnem času” zaenkrat kar dobro izpolnjujem. Danes je bil na vrsti jesenski, ki pa je bil bolj zimsko obarvan…
Res da je december med drugim mesec prekomernega obdarovanja, a včeraj so me moje pevske varovanke, Serafinke, pošteno presenetile!
Ha, kar nisem mogla verjeti svojim očem, ko mi je poštar prinesel spodnje pismo z darilcem. Ne vem, če gre zgolj za naključje, ali če je oseba, ki jo imam na sumu, prebrala prejšnji blog zapis.. Stil pisanja je sicer podoben mojemu, ampak prisežem, da sem dodala/odvzela samo nekaj vejic.
Sveti Miklavž, hvala za vsa darila in pozornosti, ki jih v teh dneh dobivam, še bolj pa hvala, ker si mi danes pričaral takšno otroško veselje! Sem ga prav pogrešala!
Dobropolje, 3. december 2007
Leto je naokoli in spet sem se spomnila, da moram odposlati pošto z željami tja daleč nad oblake, da ne bi ostala praznih rok. Vem, da si jezen name, ker ti tudi letos pišem šele zadnji trenutek. Vem pa tudi, da si moderen in hiter, in tako upam, da boš kljub mnogim opravilom, ki jih imaš v teh dneh, našel tudi nekaj časa zame. Nebeški angelci, tvoji zvesti pomočniki, ti bodo gotovo priskočili na pomoč. Drugo leto se bom pa RES poboljšala (ne spomnim se, da bi ti to napisala že lani)!
Že kar na začetku moram priznati, da si me letos nepričakovano že velikokrat obiskal. Hvala ti za prav vsa darila; prijetno so me presenetila. Pustil si mi jih ravno v pravem trenutku na pravem mestu. Prijetno in diskretno.
Zdi se mi, da sem te zadnjič videla, ko si se tihotapil pod mojim oknom. Naj te opomnim, da to ni lepo. Vem, da te je zanimalo, kako se obnašam, ko mislim, da me ne gledaš, a prišel si v nepravem trenutku in tako sem jaz skrivaj opazovala tebe. Če ne bi vedela, da si to ti, sveti Miklavž, bi zagnala vik in krik, češ da nekdo skuša udreti v mojo sobo! Še dobro, da sem te prepoznala! Izdala te je preperela luknjica na hrbtni strani tvojega plašča - spomnim se je še od lani. Če v Nebesih ni nikogar, ki bi jo zakrpal, bom z veseljem poskrbela za tvoj plašč.
Jaz tako dolgovezim, tebe pa zanimajo moje želje, mar ne? Hmmm, imam problem. Zadnje čase me nekoliko pušča na cedilu moja velecenjena trma. Včasih jo je preveč, včasih nič. Seveda se obe situaciji zgodita v najslabšem možnem trenutku. Prosim, pobrskaj po tvoji stari zaprašeni knjižnici, če je mogoče v njej kakšna knjiga tipa Trma za telebane. Nekako jo moram ukrotiti! Če je ni, pa mi lahko sam napišeš kak nasvet. To je zaenkrat vse, kar potrebujem.
Ker sem že velika, mi letos ni treba nositi sladkarij, na mandarine pa nikar ne pozabi!
Sveti Miklavž, obljubim, da bom tvoje darove poplačala z dobrimi deli!
Prisrčno te pozdravljam iz deževnih Brkinov!
tvoja zvesta priprošnjica Tjaša
Z namenom osveščati o posledicah odvisnosti na Primorskem je nastal projekt Potegni črto in internetna stran Ne-odvisen.si. Organizatorji so v oktobru in novembru risali navidezno črto, ki je med startom v Novi Gorici in ciljem v Kopru povezala vse primorske občine. V kampanjo so se vključili tudi primorski športniki in glasbeniki. Slednji so ustvarili meni zelo všečno pesem, ki so jo v času kampanje (prekomerno) vrteli na primorskih radijskih postajah. Skupaj z videospotom jo je bilo mogoče slišati tudi prejšnjo nedeljo pri Mariu, ker pa verjamem, da njegove oddaje ne spremljaš, lahko pesmi prisluhneš na začetku omenjeni spletni strani.
Prav tam je tudi film projekta z naslovom Prekleto tanka linija. Radijski voditelj Iztok Novak - Easy (eden izmed mojih ljubših) med nočnim programom sprejema telefonske klice obupanih ljudi. V pol urnem odlomku prikaže toliko odvisnosti, da se vsak lahko kje najde. Srhljiva, a dobra in poučna vsebina. Priporočam ogled.
Zakaj?
Ker sem prepričana, da je vsak od česa zadet. Ni nujno, da je to takšna droga, ki te fizično omami in odnese na drugi svet. Nekaj je, kar ti ne pusti mirno živeti, mirno spati. Nekaj, za čimer skrivaš svoje slabosti in napake, kot da bi bilo to nekaj prepovedanega. Cena modernega sveta, ki jo pogosto prepozno opazimo, da bi ukrepali.
Strma je pot navzgor. Levo in desno ničesar, nazaj se ne vidi. Res je težko opaziti medel soj luči, ki se sveti na koncu. Lažje je se je predati in čakati, da mine. Učinek ali posledica?
Easy: “A nismo vsi brodolomci, ki plovemo na samotni otok, in ko ga imamo pred sabo, ga ne prepoznamo?”
Potegni črto…. ZDAJ!
