12.24.07
LMB na Snežniku
Vsako leto sredi decembra v Slovenijo pride plamen, ki ga prižgejo v Betlehemu, v kapelici, ki stoji na mestu, kjer naj bi se nekoč rodil Jezus. Poimenovali so ga Luč miru iz Betlehema (LMB). Pretekli vikend so jo skavti prinesli tudi v Slovenijo in kar hitro se je razširil naokrog.
Zadnje leto si redko dam okrog vratu skavtsko rutko, a kar iz navade vseeno organiziram skavtsko odpravo, ki odnese LMB na Snežnik. Če jo že nesejo na najvišji alpski vrh, mora biti mir tudi na najvišjem nealpskem.
Tako sem za včerajšnjo odpravo zbrala šest skavtinj in skavtov, ki smo se v stilu nenapisanega skavtskega zakona, da “Skavt ne pozna dobrega in slabega vremena, pozna le dobro in slabo opremo,” spopadli z zimskimi razmerami z namenom, da nam uspe prinesti na naš Snežnik šibak plamen sveče. Vsekakor ni tako enostavno, kot se sliši, saj pod vrhom običajno brije neusmiljeni veter.

Tudi danes je pod vrhom močno pihalo. A z dvema prižganima svečama, od katerih je ena dvakrat ugasnila, nam je LMB uspelo prinesti do Karolinove koče na vrhu. Zadnji koraki so bili prav taktični: Uroš je lučko dal pod bundo (pri srcu mu je bilo dobesedno toplo), Matija pa je skrbel, da ga je zadaj varoval mogočega zdrsa.

V vseh teh letih smo prvič naleteli na odprto kočo na vrhu in prijazna oskrbnika sta nas častila s čajem in super štruklji! Hvala!!! Čeprav priznam, da mi je bilo kar težko sprejeti njuno dobroto, ko pa vem, koliko truda je potrebnega, da vse sestavine in pijačo prinesejo na vrh. Izvedela sem namreč, da je koča na Snežniku ena izmed redkih ali pa celo edina, ki se na takšni nadmorski višini oskrbuje z nahrbnik varianto prinašanja potrebnih sestavin, predmetov… Ob prvi plači jim bom namenila kakšen dinar za trud!

Oskrbnika sta nam omenila, da bo koča po novem letu najbrž bolj kot ne zaprta, ker jim je začelo zmanjkovati vode. Vodnjak, iz katerega so jo črpali, je namreč začel puščati in v zimskih razmerah ga ni mogoče popraviti. Vesela sem bila, da smo jim poleg LMB prinesli vsaj še tistih pet drv in jim nekoliko olajšali delo. No, v resnici sta bili drvi samo dve, a eno bo za štiri, ko ga bodo razsekli.

Pot v dolino je bila živahna in adrenalinska.


Rezervna svečka pa nas je čakala še nekoliko nad Sviščaki, pri kapelici sv. Gabrijela (ki naj bi bil zavetnik interneta, kot sem danes izvedela).
Od tam smo jo odnesli še v planinski dom na Sviščake, kjer so nas spet prijazno sprejeli. (In dobili smo idejo, da bi jo odnesli še v kakšno gostilno.)

Lep zimski vzpon v družbi veselih skavtov in LMB je vsekakor pomemben delež v nizu pestrega predbožičnega dogajanja. Že komaj čakam na svoj najljubši praznik!



chef said,
December 24, 2007 at 7:45 dopoldne
Jaaaa, seveda morajo dat za jest in za pit, saj ste tudi vi nekaj gor prinesli!